Kolonoskopija je nekaj, česar se marsikdo ustraši
Nekaj časa nazaj sem govorila z dedkom in takoj sem zaznala nek strah v njegovem govoru. Seveda me je zanimalo, kaj točno je narobe in zato sem se odločila, da ga obiščem. Začela sva se pogovarjati o vsem in potem mi je povedal, da ga čaka pregled. Ko mi je povedal, to sem takoj opazila, da ga je še bolj strah. Zanimalo me je, kakšen pregled je to in zakaj točno se gre. Vprašala sem ga, da mi pove čim več o tem pregledu in takoj mi je omenil besedo kolonoskopija. Kolonoskopija je definitivno nekaj, za kar sem že slišala. Nisem pa vedela, da zna biti to tako srhljivo. Najprej sem šla preveriti na splet, kako to dejansko poteka in potem ko sem videla o vse možne podatke, je bilo strah tudi mene.
Dedek je rekel da mora to opraviti, saj ima zadnje čase res neke težave s črevesjem in seveda ga je strah, da gre za raka. Vprašala sem ga, če želi, da grem z njemu oziroma da ga vsaj peljem do zdravnika. Rekel je, da bi bil zelo vesel, če bi lahko imel nekoga ob strani. In seveda sem rekla, da bom šla z njim. Takoj mu je malce odleglo, ko je izvedel, da ne bo šel čez kolonoskopijo sam. Kolonoskopija je bila res zelo hitro opravljena in bila sem zelo vesela, da je moj dedek ostal miren čez celoten proces. Povedali so mu, kdaj bo dobil izvide in upajmo, da bo vse v redu. Jaz sem bila skoraj prepričana, da ne bi smelo iti za raka. Dejstvo pa je, da moramo počakati na izvide. Dedku sem rekla da naj mi takoj pove, ko bo dobil izvide in lahko greva skupaj čez vse. Rekel je da me bo poklical, ko bo dobil pošto. Tisti dan sem se potem odpravila domov in seveda samo strpno čakala na tisti klic, ko bo moj dedek dobil izvide.…
