Vsi v belo, vsi na teniški turnir
Zadnja majska nedelja. Lep sončen dan, iščem prosto parkirno mesto za mojega jeklenega konjička. Malček zamujam in vse je že skoraj polno. Le še na koncu vrste en prostor, kot nalašč zame. Parkiram in se odpravim proti bližnjemu tenis centru. Danes prijatelj, ki je lastnik teniških igrišč, prireja tradicionalni beli turnir.
Vsi smo oblečeni v belo, igrali bomo s starimi lesenimi loparji in belimi tenis žogicami. Turnir kot se je igral pred sto in več leti. Dami oblečene v starinska bela oblačila, večinoma obleke, moški prav tako v belih oblačilih in obveznem metuljčku okrog vratu. Nekdo je doma celo našel prastari frak in ga oblekel. Prav zanimivo ga bo gledat kako bo tekal sem ter tja po igrišču. Na koncu turnirja pa bomo vsi itak rdeči od peska na igrišču. Bife lepo okrašen z belimi baloni, bakle za zvečer pripravljene prav tako prostor za druženje po končanem turnirju. Tudi dj je najavljen. Super, spet en čudovito preživet dan v družbi prijateljev. Naprej na sporedu mešane dvojice, potem še posamezni boji, moški posebej in ženske posebej. Za hrano in pijačo med tekmami odlično poskrbi ekipa natakarjev, ki so prav tako oblečeni v starinska oblačila. Rokavice obvezne in pa krpa čez roko. Kot Wimbledon leta 1800. Dvoboji napeti, prisotno veliko smeha, saj nismo vajeni starih lesenih loparjev in »čudnih« oblačil za tenis. Vse preveč smo vajeni moderne opreme in pripomočkov. Pozno popoldan, že skoraj zvečer se zasliši vik in krik.
Z dovoljenjem lastnika se po travi proti nam pelje starinski avtomobil znamke Morgan plus 8, narejen v Angliji leta 1968. V njem pa zvezda današnjega večera, dj Edi in njegova spremljevalka. Turnir gre h koncu, samo še razglasitev rezultatov in podelitev nagrad najboljšim. In zabava se lahko prične. Roštilji delajo na polno, saj smo po napornem tekmovalnem dnevu kar lačni, vrčki piva izginjajo en za drugim. Proti jutru, ko se sonček že skoraj pokukal izza okoliških hribov se odpravim domov.…