V srednji šoli sem se naučil igrati tenis

Prav spomnim se zadnjega letnika v srednji šoli. Takrat smo imeli športno vzgojo, vendar pa je ta predmet potekal čisto drugače, kot vsa pretekla leta. Športna vzgoja je po navadi tak predmet, da vključuje vse različne aspekte športa. V četrtem letniku pa nam je profesorica za športno sporočila, da se bomo celo leto učili tenis. To pa je bilo res zelo zabavno, saj smo se lahko na ta način spoznali s športom, ki me je že od nekdaj zelo zanimal. Prav tako pa je bila to odlična priložnost, da sem se naučil ta šport, kajti če bi se ga želel naučiti sam, bi lahko bilo to precej drago. Od začetka pa je bil tenis precej težak. To pa je bilo logično, saj še nisem imel tistega pravega občutka za lopar in pod kakšnim kotom moram zadeti žogo, s kakšno močjo. Zato pa smo kar nekaj časa namenili temu, da smo se res naučili tiste ustrezne prijeme loparja in zamahe, bodisi z sprednjo roko, bodisi z zadnjo. Močno pa je pomagalo tudi to, da nismo začeli s tistimi najtršimi žogami. Začeli smo z nekimi zelo mehkimi, nato pa se počasi približevali tistim tršim, dokler nismo zadnji mesec igrali s tistimi pravimi.  Najbolj zabaven del tenisa pa je bil ta, ko smo se prosti koncu dali v pare in smo lahko skupaj igrali nekaj tekem. To pa je potekalo ali ena na ena, ali pa dva na dva, torej da sta bila na vsaki strani igrišča dva igralca. Na koncu pa sem postal v tenisu že tako dober, da sem lahko parkrat igral z učiteljem, ter sva odigrala kar nekaj relativno dobrih tekem tenisa, kar pa mi je bilo precej zabavno. Tako pa sem zelo vesel, da sem lahko v srednji šoli spoznal tenis in se ga dobro naučil, saj mi je ta šport še danes precej zabaven. 

Continue ReadingV srednji šoli sem se naučil igrati tenis

Vsi v belo, vsi na teniški turnir

Zadnja majska nedelja. Lep sončen dan, iščem prosto parkirno mesto za mojega jeklenega konjička. Malček zamujam in vse je že skoraj polno. Le še na koncu vrste en prostor, kot nalašč zame. Parkiram in se odpravim proti bližnjemu tenis centru. Danes prijatelj, ki je lastnik teniških igrišč, prireja tradicionalni beli turnir. Vsi smo oblečeni v belo, igrali bomo s starimi lesenimi loparji in belimi tenis žogicami. Turnir kot se je igral pred sto in več leti. Dami oblečene v starinska bela oblačila, večinoma obleke, moški prav tako v belih oblačilih in obveznem metuljčku okrog vratu. Nekdo je doma celo našel prastari frak in ga oblekel. Prav zanimivo ga bo gledat kako bo tekal sem ter tja po igrišču. Na koncu turnirja pa bomo vsi itak rdeči od peska na igrišču. Bife lepo okrašen z belimi baloni, bakle za zvečer pripravljene prav tako prostor za druženje po končanem turnirju. Tudi dj je najavljen. Super, spet en čudovito preživet dan v družbi prijateljev. Naprej na sporedu mešane dvojice, potem še posamezni boji, moški posebej in ženske posebej. Za hrano in pijačo med tekmami odlično poskrbi ekipa natakarjev, ki so prav tako oblečeni v starinska oblačila. Rokavice obvezne in pa krpa čez roko. Kot Wimbledon leta 1800. Dvoboji napeti, prisotno veliko smeha, saj nismo vajeni starih lesenih loparjev in  »čudnih« oblačil za tenis. Vse preveč smo vajeni moderne opreme in pripomočkov. Pozno popoldan, že skoraj zvečer se zasliši vik in krik. Z dovoljenjem lastnika se po travi proti nam pelje starinski avtomobil znamke Morgan plus 8, narejen v Angliji leta 1968. V njem pa zvezda današnjega večera, dj Edi in njegova spremljevalka. Turnir gre h koncu, samo še razglasitev rezultatov in podelitev nagrad najboljšim. In zabava se lahko prične. Roštilji delajo na polno, saj smo po napornem tekmovalnem dnevu kar lačni, vrčki piva izginjajo en za drugim. Proti jutru, ko se sonček že skoraj pokukal izza okoliških hribov se odpravim domov.

Continue ReadingVsi v belo, vsi na teniški turnir