Praznovanje dneva ročne svetilke tudi letos z velikim številom udeležencev

V Rožnatem mestu v Rožni dolini je pred mnogimi leti delovala tovarna ki je proizvajala ročne svetilke različnih oblik, barv in dimenzij. Tovarno je ustanovil gospod Tone in je zaposlovala veliko prebivalcev Rožnatega mesta. Skoraj ni bilo družine da nebi vsaj en njen član delal v tovarni kjer so proizvajali ročne svetilke različnih oblik in barv. Ko je s prihodom cenejših svetilk iz Kitajske morala tovarna v Rožnatem mestu zapreti vrata je bil to žalosten dan za zaposlene in lastnike tovarne. Povezovala jih je več kot sto let tradicije izdelave svetilk. Zato so se kmalu po zaprtju tovarne odločili in v mestnem muzeju odprli stalno razstavo posvečeno temu času. Razstavljeni so bili različni kosi opreme stroji za proizvodnjo svetilk, ročne svetilke, ki so bile proizvedene od samega začetka poslovanja tovarne, veliko fotografij in raznih načrtov za izdelavo svetilk. Poleg stalne razstave pa so v Rožnatem mestu na predlog župana Jureta organizirali dan ročne svetilke, ki ga pripravijo vsako leto na dan ko so zaprli tovarno. Na ta dan se v mestu ugasne vsa javna razsvetljava ljudje se zberejo na glavnem trgu. Vsak od udeležencev prinese sabo svojo ročno svetilko. Po kratkem kulturnem programu se nato udeleženci odpravijo peš s prižganimi svetilkami na obrobje mesta kjer je nekoč stala tovarna svetilk. Tam nato organizirajo športne igre ki so vse povezane s svetilkami. Ena od iger je na primer iskanje skritega zaklada. Prijavljene ekipe s petimi člani dobijo načrt skritega zaklada, ki ga morajo poiskati v bližnjem gozdu. Na poti jih čaka kar nekaj ugank, ki jih morajo razrešiti, da pridejo do končnega načrta kjer je označeno mesto skritega zaklada. Skriti zaklad je običajno v obliki skrite steklenice vina ali kakšne druge pijače. Ko vse ekipe najdejo zaklade se razglasi zmagovalca, to je ekipa, ki prva najde skriti zaklad. Po tekmovanju sledi zabavni program s plesom in glasbenimi skupinami pozno v noč.

Continue ReadingPraznovanje dneva ročne svetilke tudi letos z velikim številom udeležencev

Članek o slovenskem filmu, ki ga je napisal Kotnik, mi je vzbudil zanimanje

Na spletni strani, sem zasledila članek, ki ga je napisal Kotnik. Pisal je o slovenskem filmu, ki sem pa ga že kar nekaj časa spremljala, saj se je naenkrat pojavil na vseh platnih in oglasih v kolosejih. V svojem članku, pa je Kotnik poudaril, da je bil ta film posnet pravzaprav z omejenim proračunom in da ga je režiser, Perica Rei sam zrežiral in financiral, brez da bi imel kakšna večja pričakovanja do njega, ampak ga je preprosto posnel zaradi svoje ljubezni in strasti do svojega dela. Tako je bil ta film z naslovom Pa tako lep dan je bil, posnet in financiran iz lastnih sredstev, brez kakršnekoli pomoči produkcijske hiše. Kar se mi ji zdelo res zelo nenavadno in ta mogočno, da si je ta mlad režiser vseeno odločil za takšno težjo pot v filmski produkciji in se tako prilagodil in spopadel z vsemi možnimi kompromisi, ki za filmsko produkcijo ni ravno idealna. Tako je mlad režiser dokazal, da se da tudi z minimalnimi sredstvi dokazati maksimalno ustvarjalnost za ustvarjanje odličnega filma. Čeprav sem bila zelo presenečena, da se je film snemal dobrih deset let, kot je to zapisal Kotnik v svojem članku, pa se mi je zdelo res nemogoče, saj sem si predstavljala, da je bila potem takšna produkcija filma še toliko težja in zahtevala še več natančnosti. Ampak je pa za zaključek še vseeno priskočila na pomoč produkcijska hiša Vertigo in tako dokončala snemanje in omogočila, da je ta projekt prišel na velika platna. Tako mi je bilo zelo nenavadno, da je ta mlad fant film ne samo zrežiral ampak tudi napisal celoten scenarij. V članku, je Kotnik tudi lepo izpostavil besede režiserja Perice, ki je omenil tudi svojo ekipo. Tako je Kotnik kar nekaj besed namenim temu fantu in filmu Pa tako lep dan je bil, da me je zgodba v ozadju res zelo navdihnila, da bi si še sama šla ogledati ta film na veliko platno, saj me je ob prebiranju tega članka vedno bolj zanimal.

Continue ReadingČlanek o slovenskem filmu, ki ga je napisal Kotnik, mi je vzbudil zanimanje