Moja prva očala za vid
Zgodilo se je, da sem proti koncu delovnega dne vedno slabše videla. Vzroke sem pripisovala utrujenosti in kasneje že letom primerno. Najprej sem si v prosti prodaji kupila bralna očala s katerimi sem videla dosti bolje. Vid je bil čist in kar presenečena sem bila. Že kmalu po letu dni, pa sem zopet opazila, da slabše vidim. Kupila sem si malo močnejše dioptrije. Imela pa sem težave z njimi, saj sem jih vedno kje pozabila in tudi nekajkrat sem se na njih usedla. Tako sem se eno jutro odločila, ko nisem takoj našla očal, da bom šla k okulistu, da mi pregleda oči in predpiše meni prava očala, na katera bom tudi bolj pazila. Bila sem mnenja, če jih bom več plačala, da bom potem bolj poskrbela za njih. Ravno v tistem času so potekale akcije pri optikih in takoj sem se naročila na pregled. Ko sem prišla v njihovo trgovino, so bila najprej povsod na policah različna očala različnih blagovnih znamk. Kar nekaj mi jih je bilo takoj všeč. Malo sem morala počakati, da sem prišla na vrsto. Prijazna zdravnica okulistka mi je pregledala vid in ugotovila, da gre res za starostno degeneracijo vida. Potrebovala bi dvojna očala, ene za vid od blizu in ene za od daleč. Priporočila mi je progresivne leče. Ko sem prišla iz njene ordinacije v trgovino k optiku, sem mu izročila liste, na katerih so bile izpisane dioptrije. Pomagal mi je izbrati okvirje. Tisti, ki so mi bili všeč, se je izkazalo, da mi ne pašejo na obraz. Malo sem bila razočarana, a so imeli v ponudbi še mnogo drugih, ravno tako lepih. Izbrala sva okvirje za moja očala in počakati sem morala nekaj dni, da so mi naredili leče. Ker je bila v trgovini akcija, sem si lahko izbrala še ene okvirje in zraven sem dobila zastonj še ene leče. Z optikom sva se dogovorila, da si bom ta očala izbrala za računalnik. Ko sem dobila očala, sem res pazila nanje, redno sem jih shranjevala v etui in bila so vedno z menoj. Po nekaj tednih sem se navadila na progresivne leče in danes brez njih težko delam, zlasti pri računalniku.