Priznam, da si dolgo časa sploh se nisem zavedal, kaj točno je putika. Zdelo se mi je, da gre pač za bolečine, ki so bolj pripisane starejšim ljudem. Zato me prav nič ni skrbelo, da bi to kakšen dan prizadelo tudi mene. A nato sem nekega dne ugotovil, kako močno sem se motil, saj je to doletelo tudi mene.
Začelo se je precej nedolžno. Zbudil sem se z precej čudnim občutkom v moji nogi. Palec na stopalu je bil malo rdeč in otekel, a bolečina je bila le bežna. Zaradi tega sem si mislil, da sem se v spanju morda kam udaril, ali pa sem naredil kakšen čuden gib, da sem si ga malo pretegnil. Z mislimi, da bo to čez noč že minilo, sem se tisti dan spet odpravil spat. A naslednje jutro sem imel občutek, kot da imam zlomljen prst. Vsi simptomi so bili enaki kot dan prej, a bolečina je prešla iz 4/10 na 10/10. Tisti dan sploh nisem moral hoditi, oziroma je bilo to sila nemogoče.
Tako sem vedel, da nekaj ni v redu, ter sem se kar odpravil do zdravnika. Tam mi je lahko nemudoma povedal, da glede na vse simptome verjetno gre za putiko. Testi ki jih je po temu opravil, pa le še potrdili, da je to res putika. Pojasnil mi je, da gre za presnovno bolezen, pri kateri se v sklepih nabira kristalizirana sečna kislina, kar povzroča tovrstna vnetja in hude bolečine. Ko sem to slišal, sem bil kar malo prestrašen, predvsem zato, ker nisem pričakoval, da bi putika lahko doletela mene.
Tedaj me je lahko kljub mojem začetnem strahu zdravnik malo pomiril. Rekel mi je, da bom moral le prilagoditi prehrano in gibanje, ter se bo stanje izboljšalo. Na to je imel nekaj vpliva tudi stres, tako da sem moral probati zmanjšati tudi tega. A z časom mi je le uspelo rešiti to zadevo in sedaj teh težav nimam več.