Stara sem 25 let in moja sestra jih šteje 30 let. Ni tako velika razlika, da se ne bi mogle razumeti, pa se žal nisva nikoli razumele, dokler nisem jaz šla na Access Bars terapijo. Vedno sem si želela, njene bližine, vendar je bil najin odnos vedno tako napet, ob njej sem se počutila kot miš, ona pa je bila slon, nikoli nisem mogla biti jaz, vedno me je prevladala in to me je bolelo. Že od malega me je nadirala, me vlekla, nisem smela prijeti nobene njene stvari, vendar tega takrat nisem tako močno dojemala dokler nisem odrasla. Ker sem poznala terapijo Access Bars, saj sem že bila na njej, vendar je bilo čisto splošno.
Ko pa sem začela premišljevati o najinem odnosu, pa sem vedela, da moram nekaj narediti in da mi ne bo uspelo sami, kajti trudila sem se leta in leta in ni bilo nobene razlike, zato sem šla na Access Bars delavnico zaradi nje. Želela sem to rešiti, vse ta stara razmišljanja, vse te blokade med nama, želela sem začeti znova in sem šla enkrat, dvakrat in trikrat. Bilo je dovolj, da je pri meni zazvonil telefon in bila je sestra. To je bil čudež, kajti ona ne kliče mene, to je naredila Access Bars delavnica. Ko sem se oglasila z strahom, saj sem bila prepričana, da bo spet prevladala in pametovala je bil njen odnos spoštljiv, to me tako ganilo, da sem dobila solzne oči in bila presrečna, da imam spet sestro. Tako se je najin odnos spremenil, ker sem šla na Access Bars terapijo, toliko let zamer, grde jeze, nespoštovanja se je zbrisalo, ni bilo več niti pri meni, niti pri njej. Obe sva vedele, da se je nekaj spremenilo, vendar jaz sem vedela, da je to bila Access Bars terapija, ona pa ni vedela in še danes ne ve.