Igre na srečo v starih časih

Po navadi igre tolmačimo kot skupinsko dejavnost, ki so razvedrilnega pomena za vse sloje prebivalstva. Tako so za igre na srečo vnaprej določena pravila, kjer udeleženci iger tekmujejo med seboj, po navadi pa se izvajajo v prostem času. 

Tako poznamo igre na srečo, ki se med seboj najsi bodi prepletajo, ali igrajo samostojno. V zgodovini so bile igre na srečo predvsem igralnega pomena, kjer ni šlo za dobičkarstvo ali zaslužek, tako so bile najprej ustvarjen za otroke, kot otroške igre na srečo, med te pa prištevamo skrivalnice, preskakovanje, borilne igre, lovljenje, ugibalne, dotikalne, prstne, gibalne, dotikalne, šaljive, plesne, igre presenečenja in druge tem podobne. V veliki meri so bile te igre na srečo ustvarjene za otroško populacijo, vendar so jih igrali tudi odrasli, z namenom sprostitve in zabave. So pa na žalost v veliki meri te igre že zamrle, saj gre v omenjenem primeru za igre, ki so si jih izmislili predniki, izročila za naslednje generacije pa ni nasledil več nihče. Igre so bile najprej obrednega pomena, že v srednjem veku pa se je pojavilo kartanje in igranje pokra, kjer so se pokazale že prve sledi uporabe stav.

Z leti so vse te igre nadomestile računalniške igre na srečo, ki so do danes dosegle res vrhunske razsežnosti iger na srečo. Vsak ima neko nadarjenost za igre na srečo, glede na vrsto igre in način igranja. Tako nekaterim bolj ležijo za današnji čas značilne športne stave, drugi raje izpolnjujejo loto lističe, spet tretji raje zahajajo v casinoje in igralnice velikega formata.

Vsake igre na srečo pa se nam lahko kaj hitro izmuznejo iz rok, kadar pričnemo igrati za denar. Hazard je nevaren del iger na srečo, saj ljudje, ki hrepenijo po večjem zaslužku, na veliko verjetnost več izgubijo. Gre za zasvojenost, ko človek pri igrah na srečo, predvsem govorimo o igri pokra, ruleti in igralnih avtomatih, vztraja tako dolgo, da porabi ves denar, tudi tistega, ki ga je med igro priigral.